Ocenjevanje in preverjanje
Ocenjevanje znanja bo potekalo na več načinov:
Dijak pridobi v šolskem letu tudi ocene iz delnega preverjanja znanja, in sicer: iz ene ali več kontrolnih nalog iz jezika in/ali književnosti (po presoji učitelja); iz spisja (po presoji učitelja); in drugo (domače branje, govorni nastopi, referati, domače naloge, seminarske naloge, zapiski …).
Dijak lahko pridobi oceno tudi za sodelovanje pri pouku, na tekmovanjih, šolskih prireditvah, ekskurzijah in za druge dosežke pri slovenščini.
V primeru pouka na daljavo se ocenjevanje prilagodi glede na navodila MIZŠ.
Pri ocenjevanju nalog objektivnega tipa veljajo naslednja merila:
50 % – zadostno (2), 65 % – dobro (3), 80 % – prav dobro (4), 90 % – odlično (5).
V uvodnih urah dijakom predstavimo učne cilje, obseg učne vsebine, oblike in načine ocenjevanja znanja, merila za ocenjevanje znanja in dovoljene pripomočke.
Pred kontrolno/šolsko nalogo znanje preverjamo v ustni/pisni obliki. Če je pri pisnem preizkusu dijak odsoten, oceno pridobi takoj (pisno), ko pride v šolo, oziroma najkasneje v roku enega tedna (razen v primeru, ko gre za daljšo odsotnost), oziroma po dogovoru z učiteljico. Analizo pisnega izdelka naredimo v za to predvidenem času. Z dijaki, ki pišejo negativno, se dogovorimo za eno možnost popravljanja ocene v pisni obliki. Datum določi učiteljica.
Pred šolskim spisom/esejem dijaki doma pišejo naloge esejskega tipa, ki jih lahko ocenimo, za neopravljeno delo (nenapisan spis/esej), lahko dobijo negativno oceno. Na šolski spis/esej se lahko pripravljamo tudi pri pouku.
Če dijak ne pristopi k pisanju eseja zaradi odsotnosti, ga piše prvo ali drugo uro slovenščine po prihodu k pouku - najkasneje v roku enega tedna oziroma po dogovoru z učiteljico. Datum določi učiteljica.
Analizo šolske naloge naredimo v za to predvidenem času.
Če dijak ne piše kontrolne/šolske naloge oziroma spisa/eseja v dogovorjenem času iz opravičljivih razlogov, ima še eno možnost pred koncem ocenjevalnega obdobja.
Pouk književnosti
Pri pouku književnosti poteka preverjanje in ocenjevanje v okviru standardnih dejavnosti in obveznih vsebin ter vsebin po prosti izbiri.
Delno preverjanje in ocenjevanje:
a) sprotno preverjanje posameznih sestavin književnih sposobnosti, npr.: analize z uporabo znanja ob obveznem ali prostoizbirnem besedilu, vrednotenja z navajanjem argumentov, samostojnega opisovanja doživetja v sklenjenem besedilu;
b) preverjanje posameznih sestavin književnega znanja, in sicer: krajša, usmerjena ustna vprašanja, pisne miniature, krajše testne oblike.
Celovito preverjanje in ocenjevanje:
Gre za preverjanje kompleksnejših dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih: predstavitev lastne interpretacije enega ali več besedil v sklenjenem govornem nastopu, referatu ali deklamaciji ali v pisni esejski nalogi.
Jezikovni pouk
Preverjanje pri jezikovnem pouku poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin. Zunanje preverjanje je predvideno pri maturi, notranje preverjanje pa je:
delno preverjanje in ocenjevanje:
sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmožnosti, ponazarjanje, prepoznavanje in uporaba strokovnih jezikoslovnih izrazov;
celovito preverjanje in ocenjevanje:
preverjajo se kompleksnejše dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih – sklenjeni govorni nastop, tvorba raznih besedilnih vrst, razčlenjevanje neumetnostnega besedila ter primerjava umetnostnih in neumetnostnih besedil).
Ustno ocenjevanje bo napovedano in se ne prestavlja. Če dijaki dogovora ne upoštevajo (izmikanje, neutemeljeno opravičevanje, nesodelovanje pri pouku, neopravljanje nalog pri pouku in doma, neupoštevanje učiteljevih navodil …), lahko učitelj tak način ocenjevanja ukine in ocenjuje nenapovedano, tudi v primeru, ko je dijak že pridobil ustno oceno. Učitelj lahko dijaka ustno preveri tudi po svoji strokovni presoji (če dijak pri predmetu ne sodeluje, napreduje …). Ustno ocenjevanje za posameznega dijaka pa je določeno v skladu s šolskimi pravili.
Dijaki morajo k pouku prinašati obvezne učne pripomočke (učbenike, berila, delovne zvezke). V nasprotnem primeru si učitelj zabeleži dijakovo nespoštovanje dogovora in to upošteva pri zaključni oceni, dijak pa tudi izgubi pravico do napovedanega spraševanja.
Domače naloge so obvezne in se lahko ocenjujejo. Dijak lahko tako pridobi oceno tudi s pisanjem domačega eseja. Če domačega eseja iz opravičljivih razlogov ne prinese v dogovorjenem času, se dogovori za nov rok oddaje, v nasprotnem primeru je ocenjen z negativno oceno. Enako velja za domače branje.
Zaključevanje ocen
Pogoj za pozitivno oceno ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja
Dijak je pozitivno ocenjen, če so vsi deli snovi pozitivno ocenjeni. Če je dijak negativno ocenjen npr. pri spisu/eseju, popravlja samo ta del snovi.
Zaključno oceno učitelj določi z izračunom povprečja vseh ocen v šolskem letu s poudarkom, da morajo biti vsi deli snovi pozitivno ocenjeni. Prav tako učitelj upošteva dosežene odstotke pri posameznem pisnem preverjanju znanja (npr. 65 % je dobro 3 in tudi 79 % je dobro 3).
Če je povprečje vseh ocen od 0,0 do 0,4, se ocena zaključi navzdol; če je ocena 0,5, je dijak med oceno. Dijak mora v tem primeru dodatno pridobiti oceno iz tistega dela snovi, pri kateri je dosegel nižjo/je oceno/ne. Način pridobitve ocene določi učitelj. Če je povprečje od 0,6 do 0,9 se ocena zaključi navzgor.
Pri zaključevanju ocen se lahko upošteva tudi dijakovo prizadevnost, vestnost, motiviranost, opravljanje domačih nalog, odnos do predmeta …
Popravni izpiti
Če je dijak pri slovenščini negativno ocenjen, opravlja popravni izpit iz celotne snovi, lahko pa po presoji učitelja samo iz dela snovi, ki je negativno ocenjen (jezikovna ali književna vzgoja ali spisje ali ustno preverjanje).
Predmetni izpit
Dijak opravlja pisni in ustni izpit. Pisni del zajema razčlembo neumetnostnega besedila, ustni del pa vprašanja iz književnosti. Pisni in ustni del sta enakovredna (50 % in 50 %).
Dopolnilni izpit
Dijak opravlja pisni/ustni izpit iz tistega dela snovi, iz katerega je neocenjen.
Opisniki za ocenjevanje znanja:
Ustno ocenjevanje:
Ocena nezadostno (1):
Dijak ne odgovarja oziroma je njegov poskus obnove neustrezen, podatki pa napačni.
Ocena zadostno (2):
Dijak pokaže delno razumevanje snovi, vendar so podatki neurejeni, razlaga nesamostojna in pomanjkljiva. Dijak pomanjkljivo obvlada knjižni jezik.
Ocena dobro (3):
Reprodukcija je natančna, samostojna, vendar brez lastnih povezav, primerjanja in utemeljevanja. Dialog z učiteljem je na primerni ravni (ustrezno odzivanje na podvprašanja, razvijanje teme). Dijak se trudi odgovarjati v lepem knjižnem jeziku.
Prav dobro (4):
Natančna, večinoma samostojna reprodukcija, učiteljeva pomoč je minimalna. Dijak skromno utemeljuje, primerja in razlaga. Dijak odgovarja v lepem knjižnem jeziku.
Odlično (5):
Natančna in samostojna reprodukcija učne snovi. Dijak se gladko in slovnično pravilno izraža. Učno snov razume kot zastavljeni problem, ki ga poskuša ustvarjalno predstaviti ob upoštevanju različnih življenjskih pogledov.
Pisno ocenjevanje:
Ocena nezadostno (1):
Med vsebino in predpisano temo ni prave povezanosti. Kakovost ubeseditve je skromna, poznavanje snovi površno. Veliko je različnih ali ponavljajočih se istih jezikovnih napak. Nadpovedna skladnja je slaba, besedilo ni ustrezno členjeno.
Ocena zadostno (2):
Med vsebino in predpisano temo je delna povezanost. Ni analitičnega pristopa z razlaganjem. Srečamo grobe jezikovne napake, besedišče je skromno, nadpovedna skladnja je ustrezna in besedilo smiselno.
Ocena dobro (3):
Vsebina je povezana s predpisano temo, a dijak premalo razvije temo. V besedilu so posamezne jezikovne napake, vendar težjih skoraj ni.
Ocena prav dobro (4):
K predpisani temi dijak pristopa problemsko, zna utemeljevati, primerjati in razlagati, vendar naloga ni dovolj ustvarjalna in slogovno dodelana. V besedilu so posamezne jezikovne napake.
Ocena odlično (5):
Dijak ustvarjalno in zrelo razvija temo, pristopa k njej z različnih gledišč. Zna dobro utemeljevati, primerjati in razlagati, estetsko in pomensko ustrezno prepletati analizo s sintezo. Obvlada zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Besedišče je bogato, jezikovnih napak skoraj ni zaslediti.
Ocenjevanje znanja bo potekalo na več načinov:
- z ustnim odgovarjanjem,
- z reševanjem nalog objektivnega tipa in pisanjem neumetnostnih besedil, spisov in esejev,
- z ocenjevanjem seminarskih nalog, referatov, domačih nalog idr.,
- z govornimi nastopi in predstavitvami.
Dijak pridobi v šolskem letu tudi ocene iz delnega preverjanja znanja, in sicer: iz ene ali več kontrolnih nalog iz jezika in/ali književnosti (po presoji učitelja); iz spisja (po presoji učitelja); in drugo (domače branje, govorni nastopi, referati, domače naloge, seminarske naloge, zapiski …).
Dijak lahko pridobi oceno tudi za sodelovanje pri pouku, na tekmovanjih, šolskih prireditvah, ekskurzijah in za druge dosežke pri slovenščini.
V primeru pouka na daljavo se ocenjevanje prilagodi glede na navodila MIZŠ.
Pri ocenjevanju nalog objektivnega tipa veljajo naslednja merila:
50 % – zadostno (2), 65 % – dobro (3), 80 % – prav dobro (4), 90 % – odlično (5).
V uvodnih urah dijakom predstavimo učne cilje, obseg učne vsebine, oblike in načine ocenjevanja znanja, merila za ocenjevanje znanja in dovoljene pripomočke.
Pred kontrolno/šolsko nalogo znanje preverjamo v ustni/pisni obliki. Če je pri pisnem preizkusu dijak odsoten, oceno pridobi takoj (pisno), ko pride v šolo, oziroma najkasneje v roku enega tedna (razen v primeru, ko gre za daljšo odsotnost), oziroma po dogovoru z učiteljico. Analizo pisnega izdelka naredimo v za to predvidenem času. Z dijaki, ki pišejo negativno, se dogovorimo za eno možnost popravljanja ocene v pisni obliki. Datum določi učiteljica.
Pred šolskim spisom/esejem dijaki doma pišejo naloge esejskega tipa, ki jih lahko ocenimo, za neopravljeno delo (nenapisan spis/esej), lahko dobijo negativno oceno. Na šolski spis/esej se lahko pripravljamo tudi pri pouku.
Če dijak ne pristopi k pisanju eseja zaradi odsotnosti, ga piše prvo ali drugo uro slovenščine po prihodu k pouku - najkasneje v roku enega tedna oziroma po dogovoru z učiteljico. Datum določi učiteljica.
Analizo šolske naloge naredimo v za to predvidenem času.
Če dijak ne piše kontrolne/šolske naloge oziroma spisa/eseja v dogovorjenem času iz opravičljivih razlogov, ima še eno možnost pred koncem ocenjevalnega obdobja.
Pouk književnosti
Pri pouku književnosti poteka preverjanje in ocenjevanje v okviru standardnih dejavnosti in obveznih vsebin ter vsebin po prosti izbiri.
Delno preverjanje in ocenjevanje:
a) sprotno preverjanje posameznih sestavin književnih sposobnosti, npr.: analize z uporabo znanja ob obveznem ali prostoizbirnem besedilu, vrednotenja z navajanjem argumentov, samostojnega opisovanja doživetja v sklenjenem besedilu;
b) preverjanje posameznih sestavin književnega znanja, in sicer: krajša, usmerjena ustna vprašanja, pisne miniature, krajše testne oblike.
Celovito preverjanje in ocenjevanje:
Gre za preverjanje kompleksnejših dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih: predstavitev lastne interpretacije enega ali več besedil v sklenjenem govornem nastopu, referatu ali deklamaciji ali v pisni esejski nalogi.
Jezikovni pouk
Preverjanje pri jezikovnem pouku poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin. Zunanje preverjanje je predvideno pri maturi, notranje preverjanje pa je:
delno preverjanje in ocenjevanje:
sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmožnosti, ponazarjanje, prepoznavanje in uporaba strokovnih jezikoslovnih izrazov;
celovito preverjanje in ocenjevanje:
preverjajo se kompleksnejše dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih – sklenjeni govorni nastop, tvorba raznih besedilnih vrst, razčlenjevanje neumetnostnega besedila ter primerjava umetnostnih in neumetnostnih besedil).
Ustno ocenjevanje bo napovedano in se ne prestavlja. Če dijaki dogovora ne upoštevajo (izmikanje, neutemeljeno opravičevanje, nesodelovanje pri pouku, neopravljanje nalog pri pouku in doma, neupoštevanje učiteljevih navodil …), lahko učitelj tak način ocenjevanja ukine in ocenjuje nenapovedano, tudi v primeru, ko je dijak že pridobil ustno oceno. Učitelj lahko dijaka ustno preveri tudi po svoji strokovni presoji (če dijak pri predmetu ne sodeluje, napreduje …). Ustno ocenjevanje za posameznega dijaka pa je določeno v skladu s šolskimi pravili.
Dijaki morajo k pouku prinašati obvezne učne pripomočke (učbenike, berila, delovne zvezke). V nasprotnem primeru si učitelj zabeleži dijakovo nespoštovanje dogovora in to upošteva pri zaključni oceni, dijak pa tudi izgubi pravico do napovedanega spraševanja.
Domače naloge so obvezne in se lahko ocenjujejo. Dijak lahko tako pridobi oceno tudi s pisanjem domačega eseja. Če domačega eseja iz opravičljivih razlogov ne prinese v dogovorjenem času, se dogovori za nov rok oddaje, v nasprotnem primeru je ocenjen z negativno oceno. Enako velja za domače branje.
Zaključevanje ocen
Pogoj za pozitivno oceno ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja
Dijak je pozitivno ocenjen, če so vsi deli snovi pozitivno ocenjeni. Če je dijak negativno ocenjen npr. pri spisu/eseju, popravlja samo ta del snovi.
Zaključno oceno učitelj določi z izračunom povprečja vseh ocen v šolskem letu s poudarkom, da morajo biti vsi deli snovi pozitivno ocenjeni. Prav tako učitelj upošteva dosežene odstotke pri posameznem pisnem preverjanju znanja (npr. 65 % je dobro 3 in tudi 79 % je dobro 3).
Če je povprečje vseh ocen od 0,0 do 0,4, se ocena zaključi navzdol; če je ocena 0,5, je dijak med oceno. Dijak mora v tem primeru dodatno pridobiti oceno iz tistega dela snovi, pri kateri je dosegel nižjo/je oceno/ne. Način pridobitve ocene določi učitelj. Če je povprečje od 0,6 do 0,9 se ocena zaključi navzgor.
Pri zaključevanju ocen se lahko upošteva tudi dijakovo prizadevnost, vestnost, motiviranost, opravljanje domačih nalog, odnos do predmeta …
Popravni izpiti
Če je dijak pri slovenščini negativno ocenjen, opravlja popravni izpit iz celotne snovi, lahko pa po presoji učitelja samo iz dela snovi, ki je negativno ocenjen (jezikovna ali književna vzgoja ali spisje ali ustno preverjanje).
Predmetni izpit
Dijak opravlja pisni in ustni izpit. Pisni del zajema razčlembo neumetnostnega besedila, ustni del pa vprašanja iz književnosti. Pisni in ustni del sta enakovredna (50 % in 50 %).
Dopolnilni izpit
Dijak opravlja pisni/ustni izpit iz tistega dela snovi, iz katerega je neocenjen.
Opisniki za ocenjevanje znanja:
Ustno ocenjevanje:
Ocena nezadostno (1):
Dijak ne odgovarja oziroma je njegov poskus obnove neustrezen, podatki pa napačni.
Ocena zadostno (2):
Dijak pokaže delno razumevanje snovi, vendar so podatki neurejeni, razlaga nesamostojna in pomanjkljiva. Dijak pomanjkljivo obvlada knjižni jezik.
Ocena dobro (3):
Reprodukcija je natančna, samostojna, vendar brez lastnih povezav, primerjanja in utemeljevanja. Dialog z učiteljem je na primerni ravni (ustrezno odzivanje na podvprašanja, razvijanje teme). Dijak se trudi odgovarjati v lepem knjižnem jeziku.
Prav dobro (4):
Natančna, večinoma samostojna reprodukcija, učiteljeva pomoč je minimalna. Dijak skromno utemeljuje, primerja in razlaga. Dijak odgovarja v lepem knjižnem jeziku.
Odlično (5):
Natančna in samostojna reprodukcija učne snovi. Dijak se gladko in slovnično pravilno izraža. Učno snov razume kot zastavljeni problem, ki ga poskuša ustvarjalno predstaviti ob upoštevanju različnih življenjskih pogledov.
Pisno ocenjevanje:
Ocena nezadostno (1):
Med vsebino in predpisano temo ni prave povezanosti. Kakovost ubeseditve je skromna, poznavanje snovi površno. Veliko je različnih ali ponavljajočih se istih jezikovnih napak. Nadpovedna skladnja je slaba, besedilo ni ustrezno členjeno.
Ocena zadostno (2):
Med vsebino in predpisano temo je delna povezanost. Ni analitičnega pristopa z razlaganjem. Srečamo grobe jezikovne napake, besedišče je skromno, nadpovedna skladnja je ustrezna in besedilo smiselno.
Ocena dobro (3):
Vsebina je povezana s predpisano temo, a dijak premalo razvije temo. V besedilu so posamezne jezikovne napake, vendar težjih skoraj ni.
Ocena prav dobro (4):
K predpisani temi dijak pristopa problemsko, zna utemeljevati, primerjati in razlagati, vendar naloga ni dovolj ustvarjalna in slogovno dodelana. V besedilu so posamezne jezikovne napake.
Ocena odlično (5):
Dijak ustvarjalno in zrelo razvija temo, pristopa k njej z različnih gledišč. Zna dobro utemeljevati, primerjati in razlagati, estetsko in pomensko ustrezno prepletati analizo s sintezo. Obvlada zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Besedišče je bogato, jezikovnih napak skoraj ni zaslediti.